Transparentna komunikacija je po eni strani neizogiben, po drugi pa nadvse naraven del delovanja organizacij s poslanstvom. Tovrstne organizacije so povezane z družbo in opravljajo osnovni družbeni namen organizacij: zagotavljanje potrebnih dobrin. Če želite biti organizacija s poslanstvom, v vašem delovanju ni ničesar, kar bi bilo potrebno skrivati pred javnostjo oz. česar ne bi delili. Komunicirajte odprto in iskreno. Komunicirajte transparentno.
V celostnem pogledu transparentnost zajema veliko različnih vsebin. V tem zapisu ne bom odpiral celotne širine, temveč se bom osredotočil na en reprezentativni element: t. j. pravično ceno. Kaj sestavlja ceno izdelka? Zakaj je cena takšna, kot je? Kam gre denar, ki ga dam za izdelek? Ti odgovori bodo javnosti zelo jasno ali neposredno povedali, zakaj obstaja in deluje vaša organizacija.
Besedilo v nadaljevanju podrobneje opisuje dve točki transparentnega komuniciranja:
- Komunikacija o pravični ceni.
- Komunikacija o splošni kalkulaciji cene.
Ne glede na to, po kateri poti bi spoznavali pojem transparentnega komuniciranja, v vsakem primeru vas pot ponese do jasne ugotovitve: transparentnost gradi zaupanje. Če ste organizacija s poslanstvom, je odkritost in iskrenost vaša prednost. Razkrivanje vidikov poslovanja in notranjega delovanja vam bo prineslo trdnejšo povezanost z javnostjo. Če delate dobro za družbo, za ljudi, naj ti to jasno in povsem neposredno tudi vedo in razumejo. Komunicirajte, torej, transparentno.
Pravična cena
Če ste ali želite biti organizacija s poslanstvom, se zavzemajte za pravično ceno. Pojmovanje pravične cene je lahko sicer kompleksno:
- Tržna cena – je pravična? Če postavimo izdelek na trg (na primer v ponudbo na police neke trgovine) in vidimo, koliko so stranke pripravljane plačati za izdelek, potem ga tu prodajamo po tržni ceni. Tržna cena je pravična, ko trg deluje dobro – ko je torej trg resnično prost, kar pomeni, da ni monopolov, da ni kartelnega dogovarjanja, da je vstop novih podjetij v panogo prost in brez ovir ipd. Ko trg ni zares prost, tržna cena ni v območju pravičnosti.
- Lastna cena plus pribitek. Za bralce, ki se ne ukvarjate s poslovnim jezikom: lastna cena praktično pomeni, koliko je stalo, da smo nek izdelek naredili (in na primer tudi dostavili do stranke). V to ceno so všteti vsi ustvarjeni stroški. Če torej v podjetju izhajate iz tega, boste razmislili o lastni ceni plus potrebnem pribitku. Ko kupec plača lastno ceno izdelka, so s tem plačane surovine ali material ter opravljeno delo (na primer pek pri peki kruha). Pribitek krije dodatne stroške (na primer splošno ali režijsko delo v podjetju) ter dobiček, ko podjetje želi zaslužiti sredstva za prihodnjo rasti.
Določanje pravične cene je za organizacijo s poslanstvom pomembno vprašanje. Če delujete kot OsP, potem se od dejstev ne boste želeli odmikati oz. se izgovarjati na nevednost, temveč morate raje iskati potrebna dejstva in pravičnost. Tržna cena pogosto ni pravična, saj delovanje trgov ni optimalno oz. trgi niso zares prosti. Kaj pa lastna cena? Tu sta pomembni vprašanji na primer pravičnega plačila za vse udeležene v proces ter želene vrednosti dobička. Za delovanje kot OsP je potrebno, da članom organizacije zagotavljamo kakovostno življenje (t. j. tudi dovolj visok prihodek), dobiček pa želimo ustvarjati takrat, ko je za nadaljnje uresničevanje poslanstva potrebna rast.
Zato velja naslednje: javnosti jasno komunicirajte, kaj gradi ali določa ceno vaših izdelkov. Sporočite, kolikšen delež cene je lastna cena izdelka. Sporočite, kakšna plače zagotavljate zaposlenim v podjetju (in argumentirajte zakaj – s tem dejansko sporočamo, kakšen odnos imamo do dela ljudi oz. kako delo cenimo). Sporočite, kam vse gre presežek oz. pribitek nad lastno ceno in zakaj (kako torej to pomaga izpolnjevanju poslanstva).
Osnovna kalkulacija
Recimo nekako takole: če je kupcev število A, potem lahko kot organizacija izdelke zagotovimo po ceni X eur. Če je kupcev število B, potem lahko izdelke zagotovimo po ceni Y eur. To je splošno dejstvo delovanja organizacij. Če imamo zgrajeno organizacijo, lahko izdelek naredimo učinkoviteje (torej ceneje), kot bi ga naredil posameznik. In če organizacija raste, se spet odprejo nove možnosti za večanje učinkovitosti delovanja (ter novo nižanje cen).
Kot organizacija s poslanstvom naslavljamo družbene potrebe. Če torej družba v celoti ali posamezna podskupina potrebuje nek dani izdelek, ga poskušamo zagotoviti. Zagotovitev pri tem pomeni, da želimo najti rešitev, da izdelek izdelamo, da ga dostavimo po dostopni (in pravični ceni) ter da so pri tem vsi udeleženi tudi primerno plačani. Ta celota (skupaj z etičnostjo in družbeno odgovornostjo) pomeni, da smo poslovno spretni in znamo ustvariti organizacijo s poslanstvom.
Dejstva o delovanju organizacij so naraven del našega projekta. Izdelek je na primer možno zagotoviti po ceni X eur, ne pa po ceni Y eur. Mogoče je to možno ob izpolnitvi nekega novega pogoja ali pa za neko stranko lahko obstaja drugačna rešitev za zadovoljitev potrebe. Organizacije so profesionalne skupnosti, ki zbirajo znanje in razumevanje nekega problema. Javnosti lahko tako, kot organizacija s poslanstvom, jasno predstavite možnosti zagotavljanja neke dobrine.
Zato velja naslednje: javnosti komunicirajte osnovne kalkulacije (prihodnje ali potencialne) cene. Sodelujte z družbo in ohranjajte odprto komunikacijo tudi pri tovrstnih tematikah. Javnost je stranka in tako pomemben in dolgoročni partner v razvoju podjetja. Družbeni dogovori nam lahko pomagajo razviti se v želeni smeri, družbi pa lahko zagotovijo dostop do izdelka po ugodnejši ceni.
Paradim transformacija 