Platforma za transformacijo

Kdo so lahko partnerji pri transformiranju v novo paradigmo delovanja?

Sistemska in kulturna transformacija organizacije.

Institut za ekonomsko demokracijo (s kratico IED) je organizacija, ki je najbolj neposredno povezana s tematiko transformacije organizacije. V IED pomagajo tako pri strukturni transformaciji (model sloESOP) kot tudi pri kulturni transformaciji (pripravljenost vseh, da razmišljajo kot visoko vključeni člani organizacije in kot lastniki).

Društvo za nenasilno komunikacijo (s kratico DNK) se osredotoča na najbolj osnoven, lahko rečemo “higienski” nivo kulturne transformacije. Organizacijam namreč daje podporo pri naslavljanju in opustitvi vseh vzorcev nasilne komunikacije. Ta vsebina delovnih okolij je, čeprav gre za samo osnovo kakovosti odnosov, premalo razumljena in nasilna komunikacija je še vedno marsikje prisotna v delovnem vsakdanu. DNK vam lahko pomaga do uspešnega naslavljanja te tematike.

Osebna rast. Kot posamezniki imate veliko moči pri tem, kakšen odnos imate do svojih potencialov. Če živite v oznakah manjvrednosti, podrejenosti ali nezmožnosti iz svoje preteklosti, potem jih naslovite in premagajte. To je temelj sodobne psihoterapevtske pomoči.

MIRA je ime za nacionalni program duševnega zdravja, katerega nosilni izvajalec je NIJZ. Program obravnavam kot reprezentativnega predstavnika za javno mrežo psihoterapevtskih storitev. Del te mreže so Centri za krepitev zdravja namenjeni preventivnem ukvarjanju z mentalnim zdravjem in Centri za duševno zdravje namenjeni naslavljanju večjih stisk (oboji delujejo znotraj zdravstvenih domov), zadnji del pa so še psihiatrične klinike. Pomembna krovna organizacija je še Zbornica kliničnih psihologov Slovenije.

Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo dodajam kot krovnega predstavnika vse psihoterapevtske podpore, ki je na voljo. Gre za organizacijo, ki skrbi za standarde kakovosti na tem področju, vodi register psihoterapevtov in podeljuje slovensko diplomo iz psihoterapije ter tudi naslavlja zakonske problematike ali nepopolnosti na tem področju.

Osnovna ideja delovanja NVO je, da naslavljajo zelo specifične problematike, za katere še niso zadovoljeni pogoji za širšo sistemizacijo. Tako v skrbi za družbene probleme “krpajo luknje”, ki jih osnovne javne mreže puščajo odprte. Med nevladnimi organizacijami na področju osebne rasti izpostavljam dve področji in sicer logoterapijo in čuječnost.

Slovensko društvo za logoterapijo (spletna stran tukaj) in Inštitut za logoterapijo (spletna stran tukaj) se ukvarjata s prvim omenjenim področjem. Orodje UI Gemini logoterapijo na kratko opiše takole: Logoterapija (grško logos = smisel) je psihoterapevtska metoda, ki jo je v 30. letih 20. stoletja utemeljil Viktor Emil Frankl. Osredotoča se na iskanje smisla v življenju, ki je po Franklu primarna človekova motivacija, tudi v situacijah trpljenja in obupa.

Društvo za razvoj čuječnosti (spletna stran tukaj) se ukvarja z drugim omenjenim področjem. V razlagi čuječnosti je ključen izraz avtopilot. Ta označuje obliko delovanja, ko neprestano ponavljamo iste vzorce in navade iz naše preteklosti. Ključen dogodek osebne rasti je sprememba, s tem pa tudi izstop iz avtopilota. Čuječnost nas skozi “zavedanje trenutka” uči ravno tega izstopa.

Visokošolski sistem v Sloveniji je naslovnik predvsem za pridobitev celostne in temeljite izobrazbe na nekem izbranem področju. Je naslov, ko želimo dobiti visoko podkovanost in samostojnost pri izvajanju neke dejavnosti. Izobraževalne ustanove v tem sistemu izvajajo tako redne kot tudi izredne študijske programe, prav tako pa znotraj njih delujejo Centri vseživljenjskega učenja namenjeni dopolnitvi znanja (na primer s pregledom novih znanj na nekem področju). Smiselno je ločiti med ustanovami, ki so del “primarne mreže” in drugimi t. i. samostojnimi zavodi. Prvi so praviloma bolj relevantni za snov nove paradigme, saj imajo varno financiranje in se lažje ukvarjajo z izpodbijanjem statusa quo; drugi se bolj prilagajajo potrebam prakse, kar pomeni krepitev obstoječih načinov.

Andragoški center RS je vstopna točka za izobraževanje za odrasle. Kot organizacija so glavni predstavnik in nosilec ideje o vseživljenjskem učenju, ki ga želijo predstaviti kot naraven del vsakega življenja. Pomagajo s samim začetkom, t. j. vpeljevanjem v osebni razvoj in pridobivanje dodatne izobrazbe. V sistemu nato delujejo še Ljudske univerze (skupaj združene v Zvezo ljudskih univerz Slovenije), ki nudijo programe za dokončanje osnovnošolske izobrazbe, srednješolske izobrazbe, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij (s kratico NPK) ter vsebine za osvojitev specifičnih aktualnih znanj in spretnosti (na primer za digitalno pismenost).

Pridobitev voditeljskih kompetenc.

Če želimo voditi po novi paradigmi, potem je potrebno k vodenju pristopiti celostno. Vodje, ki izhajajo iz ozko opredeljenih programov, delujejo kot t. i. graditelji uspešnosti, medtem ko so celostno izgrajeni voditelji t. i. graditelji institucij.

Ta pristop lahko opišemo kot “najbolj čist” pristop, saj učbeniško gradivo daje najbolj objektivno, hkrati pa tudi sistematično predstavitev znanja z nekega področja. Za graditelje institucij je pomembno, da pridobijo znanje s treh temeljnih področij. Področje organizacije nam daje zavedanje o tem, kako organizacija deluje in katere so temeljne institucije (to je vsi elementi, ki bistveno vplivajo na uspešnost organizacije). Področje psihologije nam daje znanje, na katerem lahko gradimo samozavedanje ter s tem jasno videnje o tem, kakšni vzgibi nas vodijo, kakšna sporočila dajemo drugim in na koncu, kakšno kulturo bomo kot vodje ustvarjali. Področje socialne psihologije in sociologije nam daje družbeno zavedanje – uvid, s katerim lahko z ljudmi okoli sebe komuniciramo bolj transparentno in nam daje sposobnost, da smo proaktivni pri oblikovanju organizacijske kulture.

Regionalni razvojni centri so zadolženi za prenos znanja v prakso. V sodelovanju z raznimi subjekti iz realnega sektorja je njihova naloga (med drugim), da pripravljajo razna izobraževanja, s katerimi nova znanja (na primer iz raziskovalnih centrov) prenesejo do uporabnikov.

Posredni člen so tukaj raziskovalni instituti, ki novo znanje ustvarjajo. K uporabnikom oz. raznim deležnikom ga nato lahko prenesejo preko razvojnih centrov ali pa tudi sami izvajajo predavanja in izobraževalne programe. Raziskovalne institute pogosto najdete na spletnih straneh relevantnih fakultet (v primeru nove paradigme vodenja so to ekonomske in poslovne fakultete, fakultete za upravo za specifični primer organizacij javnega sektorja, fakultete za družbene vede in filozofske fakultete).

Več fakultet, ki so del javne mreže, pod različnimi imeni izvaja akademije vodenja. Delovanje teh je (po strokovni plati) podvrženo standardom za delovanje visokega šolstva in raziskovalnih dejavnosti, zato je njihovo znanje celostno in praviloma podpira razvoj vodij kot graditeljev institucij.

Kje so akademije sledenja?

Sodobni sledilec ni sledilec vodji, temveč sledi poslanstvu in viziji organizacije. Akademiki in znanstveniki, ki delujejo na področju vodenja in področju organizacijske psihologije, opozarjajo na to, da je sledilce potrebno izobraževati ravno toliko kot voditelje. Sledilci morajo biti kritičnih misli in aktivni sledilci poslanstva organizacij – morajo prevzemati lastništvo nad lastnim delom, saj brez tega nova paradigma delovanja ni mogoča.

Pravih akademij za sledilce med izvajalci storitev ne zaznavamo.