Organizacijska kultura je skupek prepričanj, vrednot in drugih miselnih elementov, ki usmerjajo delovanje članov vaše organizacije pri delu. Si v vaši organizaciji izmenjujete znanje? Sodelujete ali tekmujete? Ste željni prevzemanja odgovornosti, pa izkaza lastne kreativnosti?
K organizacijski kulturi lahko pristopamo pasivno, lahko pa je naš pristop aktiven – t. j. transformativen. Če pravimo, da so ljudje naša največja vrednost, potem je kultura tu ključen element vaše uspešnosti.
Tri osnovne linije transformacije
1. Nova paradigma vodenja in sledenja
Prva vsebina je transformacije je organizacijska. Nova paradigma vodenja je imenovanje celostno nove ideje o tem, kaj pomeni biti vodja in s tem tudi sledilec. Je produkt znanosti in je oblikovana za optimalno aktivacijo potencialov ljudi ali t. i. človeškega kapitala. V osnovi gre za preprosto razlikovanje po petih temeljnih značilnostih, vendar pa je za premik k vedenju po tej novi paradigmi potrebno naslavljanje številnih prepričanj, saj so tradicionalni vzorci vodenja v nas globoko zakoreninjeni.
Druga vsebina transformacije je psihološka. Psihološka avtentičnost je vsebina, ki bi jo lahko označili tudi z motivom osebne razsvetljenosti. Grajenje lastne avtentičnosti pomeni ustvarjanje jasne slike o tem, kdo smo. S tem znanjem se lažje distanciramo od družbenih pritiskov in živimo svoje življenje; ne trošimo energije za pretvarjanje, temveč jo namenimo svojim iskrenim osebnim interesom; ne potrebujemo in ne iščemo oddaljevanja od osebnih izzivov, temveč jih rešujemo. Avtentični posamezniki so drugi temelj sodobne organizacije.
Tretja vsebina transformacije je sociološka. Skrb za družbene izkušnje je ideja, ki najbolj neposredno cilja pomen kulture. Vsebina opozarja na pomen komunikacije in vzorce, ki so zakoreninjeni v naši narodni kulturi. Transparentna komunikacija je nekaj zelo preprostega in hkrati velikega, kar lahko damo drugi osebi; nasprotno pa razni manipulativni, agresivni ali celo nasilni elementi v tej komunikaciji prinašajo številne negativne posledice. Z zavedanjem o nekaterih temeljih in prenosom tega zavedanja v naše vsakodnevno delovanje si lahko medsebojno ustvarimo kakovostne družbene izkušnje.
Dodatna nadgradnja transformacije
4. Kvalitativno delovno okolje
5. Odnos do sprememb in možnosti
Navedeni sta še zadnji dve liniji, ki zaokrožujeta celostno kulturno transformacijo. Prva od dvojice se nanaša na teme, kot so negovanje kulture namena, trajnostne miselnosti in psiho-socialne ergonomike delovnih mest. Druga zajema vsebine medgeneracijske komunikacije, komunikacije med strokami in sektorji, delovanje s poslanstvom ter naslavlja zadržke, ki jih imamo do optimizma in zaupanja v spremembe.
Paradim transformacija 